ČAS POTOVANJA: 24 dni SKUPAJ POTI: 7050 km ČAS VOŽNJE: 105 ur

Glavne znamenitosti Islandije (zgoraj), vulkanska področja in ledeniki (spodaj)

INFO: VSTOPNIN ZA OGLED NARAVNIH ZNAMENITOSTI NI!

SEYĐISFJÖRĐUR

Po treh dneh vožnje z 8-nadstropnim plavajočim hotelom - trajektom Norröna pristanemo v zanimivem ribiškem mestecu Seyđisfjörđur, ki leži na koncu fjorda z istim imenom. Ima 800 prebivalcev. Mesto je z vseh strani obdano z gorami, z najvidnejšo goro Bjólfur (1.085 m) na zahodu in goro Strandartindur (1.010 m) na vzhodu. Mesto Seyđisfjörđur je dobro znano po starih lesenih zgradbah. V mestu se konča prvi podvodni telefonski kabel. Mesto je bilo prvo elektrificirano mesto na Islandiji in zato v njem najdemo muzej telekomunikacij. Za spanje je preskrbljeno v Youth hostlu.

Trajektno pristanišče SEYĐISFJÖRĐUR

STÖĐVARFJÖRĐUR

Stöðvarfjörður je majhna vas na vzhodni islandski obali, ki jo obliva Norveško morje in je zaradi barve in reliefne oblike ena najlepših islandskih pokrajin. Nahaja ob fjordu z istim imenom. Ima okoli 300 prebivalcev.

Turistični znamenitosti kraja sta Steinasafn Petru (Petra's Stone Museum) - bogata zbirka mineralov (vstopnina 700 ISK-5€) in Kirkjubær - nekdanja cerkev spremenjena v gostišče.

Petra Sveinsdóttir je več kot 60 let zbirala kamenje in minerale – njen lesen kip in minerali

OTOK PAPEY

Izhodiščno pristanišče za otok Papey je mestece Djupivogur. Otok ima površino 2 km², najvišji vrh ima višino 58m.

Znamenitosti: 45 m visoki klifi s kolonijami morskih ptic - papig, svetilnik in najmanjša lesena cerkvica na Islandiji iz leta 1805.

Puffin - papiga (Fratercula arctica)

LEDENIK VATNAJÖKUL

Vatnajökull je največji ledenik na Islandiji. Nahaja se na jugovzhodu otoka in je s površino 8.100 km², ki zajema več kot 8% države, največji ledenik v Evropi, glede na količino (3.100 km³) drugi največji na svetu. Povprečna debelina ledu je 400 m, največja debelina je 1000 m. Najvišji vrh Hvannadalshnúkur (2.119 m), ki se nahaja v južnem obrobju Vatnajökulla, je kapa ledenika. Pod ledenikom, kot v mnogih drugih ledenikih na Islandiji, se nahaja več vulkanov. Ledenik je zapisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot objekt z najdaljšo vidno razdaljo, saj ga lahko zaradi atmosferskega loma svetlobe, lahko opazujemo iz 550 km oddaljenih Ferskih otokov.

Največji ledenik v Evropi - Ledenik Vatnajökull

LEDENIŠKO JEZERO JÖKULSARLON

Na južnem koncu ledenika Vatnajökull se nahaja največje in najbolj znano ledeniško jezero Islandije ledeniška laguna Jökulsarlon, kjer lahko opazujemo velikanske plavajoče ledeniške gore. Nastanek sega v leta 1934-1935. Vsako leto pa se zaradi močnega taljenja ledu površina poveča in ledenik se približno za 100 metrov pomakne bliže morju in bo jezero kmalu postalo morski zaliv. Leta 1975 je bilo veliko 8 km2, danes pa ima že 18 km2. Jezero je z globino 200 metrov, drugo najgloblje jezero na Islandiji. Ledena gora gleda iz jezera le okrog 10 odstotkov, ostalo je pod vodo. Temperatura vode je 2 do 5 stopinj Celzija poleti, pozimi manj, zato ledene gore ostanejo v njej tudi do 5 let. Pravijo, da v tej vodi preživiš samo 2 minuti, če slučajno padeš vanjo. Ob plimi v jezero večkrat vdre tudi slana morska voda in zato v njem najdejo tudi kakšno ribo ali lososa.

V tej ledeniški laguni so snemali tudi dva filma o agentu Jamesu Bondu. Za prizore v enem od njih so celo laguno umetno zamrznili in na njej med snemanjem uničili šest avtomobilov.

INFO: Ledene gore lahko občudujemo z amfibijskimi vozili (dvoživke - latinsko amphibia). Vožnja po laguni traja okrog 40 minut. Amfibije so čolni ki sprejmejo na krov 30 ljudi. Na trupu imajo nameščena okrog meter visoka kolesa, zato se lahko premikajo tako po suhem kot po vodi. Islandcem so te "avtoladje" kot dediščino zapustili Američani, da bi jih uporabljali v turistične namene. Cena vožnje: 3.000 ISK (20€).

Ledeniško jezero Jökulsarlon 10% ledene gore gleda iz vode

RT INGOLFSHÖFDI

Na rtu Ingolfshöfdi se je leta 874 izkrcal prvi islandski naseljenec Viking Ingólfr Arnarson. Od takrat se je otok pričel uradno imenovati Islandija. Ko je Ingólfr Arnarson našel tople vrelce, je poleg njih zgradil svojo domačijo. To je bil začetek nastanka glavnega mesta Reykjavik. Umetnik Einar Jónsson je upodobil bronasto statuo Ingólfr Arnarson.

Spomenik vikingu Ingólfr Arnarson v Reykjaviku

Selitve Vikingov

NARODNI PARK SKAFTAFELL

Skaftafell je narodni park, ki se nahaja med mestoma Kirkjubæjarklaustur in Höfn, na jugu Islandije. Njegova edinstvena naravna lepota je posledica ugodnih vremenskih razmer in medsebojnega delovanja ognja in ledu.

Ustanovljen je bil septembra 1967 in nato dvakrat razširjen. S svojo površino 4.800km² je največji park v Evropi in s svojo razgibano konfiguracijo zelo spominja na Alpe. Znan je po prijetni klimi in čudovitih sprehodih, kjer lahko občudujemo ledeniške jezike, vulkansko pokrajino, slapove, ter številne vrste ptic, lisic in celo nekaj kun. Največja atrakcija je črni slap Svartifoss.

V informacijskem centru (tel: +354 478 1627) dobimo obsežno brošuro s zemljevidi in informacije za pohodniške poti in treking.

Narodni park Skaftafell

SLAP SVARTIFOSS

Svartifoss (Črni slap) je slap v Narodnem parku Skaftafell, kjer je ena izmed najbolj priljubljenih znamenitosti. Slap je eden od najlepših islandskih slapov. Črni stebri lave so mu dali ime Črni slap. Mogočni slap pada 12 metrov v globino preko ostre bazaltne zavese, ki spominjajo na velikanske orgle. Heksagonalni stolpci - lavini kristali so dali navdih islandskim arhitektom za cerkev Hallgrímskirkja in Narodno gledališče v Reykjaviku.

Slap Svartifoss

KANJON ELDGJÁ

Kanjon Eldgjá se nahaja na jugu države, med Landmannalaugar in Kirkjubæjarklaustur. Leta 1803 ga je odkril Þorvaldur Thoroddsen. Globok je do 270 metrov, do 600 m širok in meri fascinantnih 40 km v dolžino.

Kanjon je zaradi izbruha nastal leta 934. Izbruh je bil tako močan, da je bil izpad pridelka v naslednjih petih do sedmih letih. Niti en zapis ne omenja tega izredno pomembnega dogodka. Obstaja več teorij o tem molku, verjetno zaradi tega, da ne odvrnejo nadaljnje naseljevanje Islandije.

V soteski najdemo reko Skafta in slap Ófærufoss. Naravni most preko njega je bil porušen v zimi 1992/1993.

Kanjon Eldgjá Slap Ófærufoss

Slap Ófærufoss z naravnim mostom do leta 1993, ko se je porušil

VIK

Vik je najjužnejša in najmanjša vas na Islandiji, saj 70 km okoli nje ni večjega naselja. Ima samo 300 prebivalcev, vendar je pomembno izhodišče za ledenik Mýrdalsjökull in ima po mnenju ameriške revije Islands Magazine eno najlepših plaž na Zemlji. Lepa črna plaža z črnimi bazaltnimi stebri v morju, imenovani Reynisdrangar je vredna ogleda. Le ti naj bi bili po ljudskem verovanju trolli (škrati), ujeti zunaj ob zori in spremenjeni v stebre.

Črna plaža in Reynisdrangar – ujet škrat (trol) – bazaltni steber

Bližnje gorovje Reynisfjall je znano v ornitoloških krogih, saj tu v poletnih mesecih gnezdi ogromno ptic, predvsem ptica puffin (morska papiga).

Vreden ogleda je polotok Dyrholaey (črna plaža, gnezdišča morskih ptic)

Zanimivost: Ker leži vasica Vik tik pod ledenikom Mýrdalsjökull, katerega vrh je aktivni vulkan Katla, se prebivalci bojijo, da bo ob izbruhu vas poplavila voda iz talečega ledenika. Zato se prebivalci redno urijo, da na prvi znak vulkana pohitijo na najvišjo ležečo točko t.j. vaška cerkev, za katero so prepričani, da bo samo ta stavba preživela tako veliko poplavo.

Vaška cerkev – pribežališče ob izbruhu vulkana Katla

SKÓGAR

Skogar (gozd) je vasica z le 25 prebivalci. Znana je po muzeju na prostem »Byggðasafnið í Skógum«, ki je bil ustanovljen leta 1949. Zelene strehe iz travne ruše in stara arhitektura vasice, ter hiše imenovane Torhof, te popeljejo v pretekli čas - čas Vikingov. Muzej o prometu - velika dvorana je polna avtomobilov, čolnov in manjših letal, v večji hiši pa vidimo domače obrti, artefakte in umetnostne predmete.Vidimo še hišo in šolo iz preteklega stoletja. Vstopnina 1.200 ISK (8 €).

Zanimivost: Razstava pletenih kondomov iz ovčje volne

Muzeju na prostem »Byggðasafnið í Skógum«

SLAP SKÓGAFOSS

Nedaleč od vasi Vik najdemo na reki Skógá slap Skógafoss, ki pada globoko čez skale nekdanje morske obale. Skógafoss je eden od največjih in najlepših slapov države, s širino 25 metrov in padcem 60 metrov. Ob sončnih dneh dela enojno ali pa celo dvojno mavrico. Po legendi je prvi Viking Þrasi Þórólfsson za slapom v jami zakopal zaklad.

66 metrov visoki slap Skógafoss

SLAP SELJALANDSFOSS

Slap Seljalandfoss, ki pada 66 metrov globoko, je eden od najbolj znanih slapov v Islandiji. Zelo je slikovit in zato njegove fotografije najdemo v številnih knjigah in koledarjih. Napaja se iz ledenika Eyjafjallajökull. Posebna privlačnost je v tem, da se po ozki stezici vzpneš in hodiš v ozadju slapa ter skozi tančico vode gledaš na zunanji svet. Najlepši je obisk slapa v poznih večernih urah, ko so barve najbolj intenzivne.

Slap Seljalandfoss

Pogled skozi Slap Seljalandfoss v večernih urah

VULKAN HEKLA

Aktivni vulkan Hekla je najbolj znana islandska gora, visoka 1.491 metrov. Vulkan je star minimalno 6.600 let in je del 40 km dolge vulkanske verige. Zadnji izbruh je bil v marcu leta 2000. Islandčani ga imenujejo tudi »Vrata v pekel«.

Seizmologi večkrat zaprejo dostop, saj Hekla zelo hitro izbruhne in ni časa za umik. Pravijo, da je Hekla varen, če je v oblakih. Dostop do njega je možen samo poleti, saj se ceste odprejo šele junija.

Vulkan Hekla Erupcija Hekle (marec 2000)

DOBRO JE VEDETI: Islandija leži na meji Evropsko-azijske in severno ameriške plošče. Islandija ima preko 800 vulkanov in kar 180 jih je aktivnih. Normalno je zemeljska skorja debela 10 kilometrov, na Islandiji je samo dva kilometra, zato je tu tako močno aktivno vulkansko delovanje.

Aktivne vulkanske cone in vulkanske verige na Islandiji

HVERAGERÐI

Hveragerði je majhno mestece z 2500 prebivalci. Nahaja se 45 km vzhodno od Reykjavíka ob glavni cesti št 1. Skozenj teče reka Varma in je poznano po geotermalni aktivnosti ter po zelo pogostih manjših potresih bližnjega vulkana Hengill (803 m). Prebivalci se preživljajo z rastlinjaki, ki jih ogrevajo z vročo vodo iz vulkanskih vročih vrelcev. Pod steklom gojijo rože, zelenjavo in vse vrste sadja, vključno z bananami. Mesto ima državno vrtnarsko šolo.

Na severnem obrobju mesta, na vhodu v dolino Ölfusdalur, najdemo majhen redko bruhajoči gejzir Grýla, na poti v dolino Gufudalur pa neprekinjeno bruhajoči gejzir Leppalúði, ki dosega višino 10-12 metrov.

Na južnem koncu mesta je majhno pristanišče Þorlákshöfn, izhodišče za trajekt za Vestmanske otoke.

Zanimivost: Zemeljska skorja je tako plitka, da v vrtovih nekaterih hiš izhaja iz zemlje vulkanska para. Ogledamo si lahko geotermalna območja številnimi izviri tople vode in fumaroli (blatni vulkani). Lokalni bazen ima naravno parno savno.

Hveragerði – mesto geotermalnih rastlinjakov

REYKJAVIK

Reykjavík je glavno mesto Islandije in ima 120.000 prebivalcev, z okolico 200.000 prebivalcev, kar je kar dve tretjini vsega prebivalstva na Islandiji. Leži nedaleč od polarnega kroga in je najbolj severno ležeča prestolnica na svetu. Pozimi je tako svetlo le štiri ure, poleti pa so noči skoraj povsem svetle.

Ko so se okrog leta 870 tu naseljevali prvi prebivalci, se je iz vročih vrelcev dvigovala para in ustvarjala videz dima, odtod tudi ime Reykjavik kar pomeni "Dimni zaliv". Prvi naseljenec je bil Ingólfur Arnarson. Reykjavík je bil ustanovljen leta 1786 kot trgovska postojanka. V desetletjih, ki so sledila, je naselje vztrajno raslo in postalo sprva regionalno, nato pa nacionalno središče trgovine ter uprava Islandije.

Znamenitosti:

Staro mestno jedro okrog jezera Tjörnin (Ribnik) z mestno hišo (Ráðhúsið), parlamentom (Alþingishúsið). Sedež parlamenta je v eni najstarejših kamnitih zgradb;
Narodni muzej (Þjóðminjasafn), obstaja od leta 1863 razstavlja umetniška dela, islandsko kulturo in zgodovino, nakit, orožje, versko umetnost, računalništvo in predmete za vsakdanjo rabo. Posebej je treba omeniti bronast kip boga Þór, srebrni Thorshammer (Þórshamar) in izrezljana kuhinjska vrata iz cerkve ValÞófsstaður;
Muzej kulturne dediščine Islandije (Þjóðmenningarhúsið), zgrajen leta 1909, vsebuje kulturno zakladnico Islandije. V stavbi najdemo Narodno knjižnico, Narodni muzej, Narodna zbirka rokopisov in Naravoslovni muzej;
Narodna galerija (Listasafn) leži ob jezeru Tjörnin. Prikazuje preko 5000 umetniških del islandskih umetnikov, med drugim tudi znana dela slikarja Ásgrímur Jónsson in Jóhannes Sveinsson Kjarval;
Katedrala Dómkirkjan – najstarejša zgradba v mestu iz 18. stoletja;
Moderna cerkev Hallgrímskirkja z 75m visokim osrednjim delom, in obliko vulkanskega bazalta. Ime je dobila po najbolj znanem islandskem pesniku. Gradili so jo 34 let (1940-1974). Orgle imajo 5.275 piščali. Lepa panorama na stari del mesta;
Höfði - Hiša, v kateri sta se leta 1986 sestala ameriški predsednik Ronald Reagan in njegov ruski kolega Mihael Gorbačov na zgodovinskem srečanju, ki je pomenil konec hladne vojne med obema velesilama.
Rezidenca predsednika vlade v bližini Bessastaðir
Perlan (biser) - šest ogromnih rezervoarjev (višina 25,7m) in steklena kupola tvorijo ta biser. Najdemo ga v mestnem predelu Öskjuhlið V vsakem rezervoarju so 4 milijoni litrov 85^oC vroče vode, ki jo uporabljajo za ogrevanje. Vročo vodo dobijo iz 70 vrtin iz globine od 500 do 2000 m. V sredini Perlana je steklena kupola, kjer najdemo razgledno ploščad, restavracijo in trgovine. V enem od tankov, ki ni v uporabi, najdemo vikinški muzej Saga Museum, kjer je urejen muzej voščenih lutk na temo islandskih sag (vstopnina 10€);
Na obali najdemo vikinško ladjo - jekleno kreacijo Sun Voyager - Viking Ship Sculpture by Jon Gunnar Arnason, ki je eden od simbolov glavnega mesta;
Univerza Haskoli - Reykjavik University;
Landakotskirkja – največja katoliška cerkev na Islandiji;
Laugavegur – glavna nakupovalna ulica;
Smáratorg Tower - 20 nadstropij velik stolp s pisarnami, restavracijami, prodajalnami...
V Red Rock Cinema si lahko ogledate »The Volcano Show«

Jezero Tjörnin

Mestna hiša (Ráðhúsið) Parlament (Alþingishúsið)

Rezidenca predsednika vlade Narodni muzej (Þjóðminjasafn)

Muzej kulturne dediščine Islandije (Þjóðmenningarhúsið) Narodna galerija (Listasafn)

Katedrala Dómkirkjan Moderna cerkev Hallgrímskirkja

Höfði: Regan – Gorbačov Perlan

Vikinška ladja - Sun Voyager by Jon Gunnar Arnason

Nasvet: V Reykjaviku je na izbiro tudi več izletov v okolico: obisk Zlatega kroga, opazovanje kitov iz ladje, jahanje islandskih konj, rafting…

Noge si po celodnevnem sprehodu lahko odpočijete v mestnem geotermalnem kopališču Nauthólsvík ali pa v sloviti Plavi laguni.

Še to: V tem mestu sta odigrala svojo slovito partijo šaha velemojstra Spaski in Fisher.

V bližini Reykjavika najdemo še naslednje znamenitosti:

Muzej na prostem Árbæjarsafn s 30 hišami iz 19. Stoletja.
Rauðhólar – grozd rdečih vulkanskih kraterjev
Bláa Lónið – Modra laguna, geotermalno kopališče na 5.000 m2

Tradicionalna islandska noša in cerkev v muzeju v Árbæjarsafn

Rdeči vulkanski kraterji Rauðhólar

MODRA LAGUNA - BLÁA LÓNIÐ – BLUE LAGOON

Naravno termalno kopališče Modra laguna (islandsko: "Blåa lónið") je najbolj znano, najbolj obiskano in največje ter najdražje geotermalno kopališče - zdravilišče na Islandiji. Značilna modra barva, po kateri je laguna dobila ime, je zaradi alg, rudnin in finega kremenčevega mulja, ki so v njej. Laguna je velika 5.000 m2 in ima 6 milijonov litrov termalne vode, ki se naravno in v celoti zamenja vsakih 40 ur.

Laguna se napaja z vodo iz bližnje geotermalne elektrarne Svartsengi. Vročo vodo (240°C) črpajo iz globine 2 kilometrov v bližini lave in jo uporabljajo za poganjanje turbin, ki proizvajajo električno energijo. Toplo vodo izkoristijo še kot »odpadek« za ogrevanje lagune, ki ima temperaturo od 37 do 42 °C in naj bi bila pravi eliksir mladosti. Topla voda je bogata z mineralnimi solmi, silicijem in žveplom, zato kopanje v Modri laguni pomaga ljudem, ki trpijo zaradi kožnih bolezni (npr. luskavica).

Odprto od 8. do 21. ure. Vstopnina 23 € po osebi.

Naravno termalno kopališče Modra laguna

Zlati krog - Golden Circle - Gullni hringurinn

Nasvet: V Reykjaviku organizirajo enodnevni izlet po Zlatem krogu (cca 270 km).

Zlati krog - Golden Circle - Gullni hringurinn: geotermalna elektrarna Nesjavellir, Narodni park Þingvellir, gejzirja Geysir in Strokkur, geotermalno aktivna dolina Haukadalur, slap Gullfoss, cerkev Skálholt, vulkanski krater Kerið in zelene hiše v Hveragerðiju

HVALFJÖRÐUR

Ime Hvalfjörður (fjord kitov) izhaja iz velikega števila kitov, kateri so obiskali ta fjord in bili tam tudi ujeti. Do leta 1980 je bila tu največja kitolovna postaja na Islandiji. Z globino 84 m je najgloblji fjord na Islandiji. Fjord je približno 30 km dolg in 5 km širok, pot okoli njega pa meri 62 kilometrov. Leta 1998 so zgradili 5762 m dolg tunel Hvalfjarðargöngin, ki precej skrajša pot od mesta Reykjavík do mesta Borgarnes. Tunel vodi do globine 165 m pod morsko gladino. Tunelnina: motor 200 ISK(1,3€), avto 900 ISK (6€).

Na koncu fjorda se prične pohodniška pot, ki vodi k slapu Glymur, ki je s 196m najvišji na Islandiji.

Hvalfjörður - fjord kitov 196 m visoki slap Glymur

Preteklost ali sedanjost?

POLOTOK SNÆFELLSNES

Polotok Snæfellsnes (polotok sneženih gora), z istoimenskim narodnim parkom, leži na zahodu Islandije. Imenujejo ga tudi »Islandija v malem«, saj tu najdemo vse čare otoka, vključno vulkan Snæfellsjökull, ki je eden od simbolov Islandije. S svojo višino 1446m, je najvišja gora na polotoku in ima na vrhu ledenik. Odtod tudi njegovo ime " jökull "– ledenik. Vulkan Snæfellsjökull je znan tudi po noveli »Potovanje v središče zemlje«, saj ga je francoski pisatelj Jules Verne določil za vstopno točko v središče zemlje. Vidi se ga iz 120 km oddaljenega Reykjavika.

Na polotoku najdemo ribiške vasice: Arnarstapi, Ólafsvík, Grundarfjörður in Stykkishólmur. Ob lepem vremenu je kar velika možnost, da se z obale vidijo kiti, delfini ali tjulnji.

Vulkan Snæfellsjökull Kiti, ko se igrajo

Znamenitosti: V vasici Búðir se nahaja majhna črna lesena cerkev. V majhnem pristanišču Arnastapi najdemo množico glasno kričečih ptičev. Med vasicama Arnarstapi in Hellnar najdemo razgibano obalo z zanimivimi tvorbami iz temačne bazaltne lave in tunel iz lave. Na obali Djúpárlónssandur so vredne ogleda bizarne skulpture kamenja in skal, ki jih je ustvarila narava. Ólafsvík je ena izmed najbolj tipičnih islandskih ribiških vasic.

Na polotok Snæfellsnes prihajajo v zadnjih letih tudi mnogi, ki so prepričani, da je tu prisotna nenavadno močna naravna zdravilna energija.

**Prikaz je omejen na 1/3 dokumenta**

**Vsa potovanja so zbrana na zgoščenki, ki jo lahko dobite pri nama. Zgoščenka vsebuje poleg osnovnih informacij o deželah, še podrobne plane poti z glavnimi znamenitostmi, potovalne načrte, GPS točke krajev, znamenitosti, spanja in rute za GARMIN aparate.

Vse dodatne informacije,

nasvete in zgoščenko,

lahko dobite pri Lord & Lady

Vsem želiva še veliko vetra v laseh in SREČNO!

logo

Lord & Lady

ŽIVLJENJE TAKO HITRO TEČE, DA IZGUBI TISTI, KI NIČ NE REČE!